Naša zgodovina

Leto 1987 - Charles J. Pedersen

Edini dobitnik Nobelove nagrade v družbi DuPont, Charles J. Pedersen, prejme Nobelovo nagrado za kemijo za opis metod sinteze kronskih etrov. Charles J. Pedersen se je v družbi zaposlil leta 1927 in v njej vztrajal 42 let, vse do upokojitve. Leta 1927 je magistriral iz organske kemije na Inštitutu za tehnologijo ameriške zvezne države Massachusetts (MIT) in začel poklicno delovati v družbi DuPont v laboratoriju Chambers Works’ Jackson v Deepwaterju v ameriški zvezni državi New Jersey. Med njegove prve dosežke sodi izboljšanje postopka izdelave dodatka za gorivo, tetraetil-svinca, ki se uporablja za zmanjšanje kovinskega zvoka (klenkanja) motorja.

Tetraetil-svinec, ki se doda gorivu, zmanjša »klenkanje« motorja in poveča zmogljivost goriva. Pedersen je odkril prve ‘deaktivatorje’, ki preprečujejo degradacijske učinke težkih kovin v bencinu, nafti in gumah. V 10. letih je patentiral okoli 30 antioksidantov in drugih izdelkov. Leta 1946 je napredoval na položaj kliničnega raziskovalca in odtlej izvajal svoje raziskovalne projekte. Leta 1959 je bil premeščen v eksperimentalni laboratorij, kjer se je pridružil oddelku za elastomere. Prav tam je odkril kronske etre.

Družba The Dow Chemical Company leta 1929 zaposli prvo raziskovalko, Sylvio Stoesser.

The Dow Chemical Company zaposli prvo raziskovalko, Sylvio Stoesser. Sylvia Stoesser je leta 1929 pustila pečat v svetu znanosti in tehnologije kot prva znanstvenica raziskovalka v družbi The Dow Chemical Company.
Sylvia Stoesser, roj. Goergen, se je rodila 18. julija 1901 v kraju Buffalo v ameriški zvezni državi New York in je bila prva doktorica kemije, ki jo je zaposlila družba The Dow Chemical Company. Diplomirala je na Univerzu v Buffalu leta 1923 in doktorirala na Univerzi v Iowi leta 1928. Svoj prvi večji uspeh je zabeležila v sodelovanju z direktorjem laboratorija, dr. Johnom J. Grebom, s katerim sta razvila zaviralec proti razjedanju kisline za obdelavo naftnih vrtin. Pet njenih patentov je bilo ključnih za postopek, na katerem temelji oddelek Dowell v družbi Dow.

Henry A. Wallace ustanovi leta 1926 družbo Hi-Bred Corn Company.

Za komercializacijo in sprejemanje hibridne koruze s strani kmetovalcev je gotovo najbolj zaslužen ustanovitelj kasnejše družbe DuPont Pioneer, Henry A. Wallace. Wallace je sodil v peščico ljudi, ki je že takoj prepoznala neverjetno priložnost, ki jo prinaša pridelovanje hibridne koruze. S koruzo je začel eksperimentirati v srednji šoli in si želel razviti bogatorodni hibrid. Pri 16-ih je na terenu primerjal nagrajeno koruzo s koruzo z manj privlačnim videzom. Rezultati njegove primerjave so bili v nasprotju s takratnim prepričanjem, saj so dokazali, da donosnost pridelka ni povezana z videzom ušesc.

Wallace je študiral na Univerzi ameriške zvezne države Iowa, kjer je diplomiral leta 1910. Med študijem se je navdušil nad takrat dokaj novo znanstveno vedo, genetiko. Po zaključenem študiju je začel izvajati eksperimente na področju gojenja koruze. Po obisku Edwarda Easta in Donalda Jonesa v Laboratoriju za kmetijske eksperimente ameriške zvezne države Connecticut pa je leta 1920 pričel gojiti hibridno koruzo. Wallace, ki je imel dar za matematiko, se je naučil statističnih raziskav in jih začel uporabljati v svojih eksperimentih. Leta 1923 je ustvaril bogatorodni hibrid, ki ga je imenoval »Copper Cross«. Ta križanec je bil prvi hibrid, ki je leta 1924 prejel zlato medaljo na tekmovanju donosnosti koruze ameriške zvezne države Iowa.

1802 - E. I. du Pont
 

Eleuthère Irénée (E.I.) du Pont (1771–1834) je 19. julija 1802 postavil temeljni kamen družbe, poimenovane po njem. E. I. du Pont je s slavnim kemikom Antoinem Lavoisierjem proučeval tehnike proizvodnje naprednih razstreliv. S pomočjo svojega znanja in velikega zanimanja za znanstveno raziskovanje (po čemer je njegova družba postala prepoznavna) je nenehno izboljševal kakovost izdelkov, izpopolnjenost ter učinkovitost proizvodnje. Zaslovel je po visoki kakovosti, poštenosti in skrbi za varnost svojih zaposlenih. E. I. du Pont je bil mlajši od dveh sinov, ki se je rodil pariškemu izdelovalcu ročnih ur, Pierru Samuelu du Pontu in je v 80-ih letih 18. stoletja zaslovel kot priznan politični ekonomist, vladni uradnik v vzponu ter zagovornik proste trgovine. E. I. je pri 14-ih napisal strokovni članek o proizvodnji smodnika, s pomočjo očeta pa je dobil službo v osrednji francoski agenciji za smodnik, kjer je s slavnim kemikom Antoinem Lavoisierjem proučeval tehnike proizvodnje naprednih razstreliv. Leta 1791 se je po izbruhu francoske revolucije odpovedal proizvodnji smodnika in priskočil očetu na pomoč v njegovi manjši tiskarni in založbi. Zmerna politična stališča družine du Pont so se v revolucionarni Franciji izkazala za nevarna. Leta 1797 je razjarjena množica izropala tiskarno in oče ter sin sta za nekaj časa končala tudi v zaporu. Konec leta 1799 sta pobegnila v Ameriko. 

E. I. je ob prihodu v Ameriko januarja 1800 s seboj prinesel bistveno več kot samo strokovno znanje o proizvodnji smodnika in kapital, ki ga je zbral od francoskih investitorjev. Več let je proučeval botaniko in delil očetove ideale o znanstvenem napredku in vzpostavljanju zdravega odnosa med kapitalom in delavci. 

E. I. se je zatem samo še enkrat vrnil v Francijo, in sicer leta 1801, da je zbral dodaten kapital za nakup najnovejše opreme za proizvodnjo smodnika. Tako je 19. julija 1802 postavil temeljni kamen svojih prvih mlinov za mletje smodnika na obrežju reke Brandywine. Preostanek življenja se je ukvarjal z njihovim vzdrževanjem, preživel eksplozije in poplave, se boril s finančnimi izzivi, pritiski nervoznih delničarjev in reševal težave z delovno silo. 

Čeprav mu je njegov sloves poštenega človeka, znanega po izdelku lastne družbe, nazadnje prinesel uspeh, ni nikoli počival in je ves čas pozorno spremljal delovanje družbe. E. I. je bil steber skupnosti in je veliko prispeval za pomoč revnim in slepim ter za brezplačno javno šolstvo. Bil je direktor Kmečke banke ameriške zvezne države Delaware in Druge banke ZDA. Bil je inovator, znanstvenik in gospod hkrati. Leta 1828 mu je umrla žena, Sophie Dalmas du Pont. Ameriški slikar Rembrandt Peale je 3 leta kasneje na portretu ujel posledice njegove izgube ter nenehne napetosti in zaskrbljenosti glede njegove družbe. Jeseni 1834 je na službeni poti v Philadelphii izgubil zavest zaradi odpovedi srca. Umrl je naslednji dan, 31. oktobra. Pokopan je na družinskem pokopališču ob reki Brandywine.